Obrtniki niso radi Ljubljančani

Simon bil je najboljši policaj Služba mu je bila kot raj Zdaj živi ob železniški postaji Kjer družijo se tolovaji Vse mirno in tiho sredi noči Povsod vsi spijejo, zaprte oči Le Simon tuhta in bedi Na sekretu ful ga srat tiši Jokam solze sreče Tone Skanka nosi leče S Simonom gresta spat Preden pade pištola na vrat Nekega dne sliši glasen govor Postave nalagajo sumljiv tovor Vidi se zaboje mnoge Simon pomisli: morda so droge Nesebična dejanja so hrana za sanje V spancu ljudi, ki se posrkajo vanje Miže dvigujejo roke v zrak Obrtniki niso radi Ljubljančani Ljubljančani Ljubljančani S krofom in kavo se okrepča Vzame še prozaca dva Hitro odpravi se na lov Le da golf bo zakurblou Mesto žabe in barja Dva hebrejska mizarja En je slep, drug je gluh Nobeden pa nima za kruh